Vzhodni del bombardirane Gosposvetske ceste s pogledom proti Korotanu (fototeka GMJ)
Gosposvetska cesta pred 2. svetovno vojno (fototeka GMJ)
Mesto Jesenice, zlasti območje Gosposvetske ceste, je močno zaznamovalo bombardiranje zavezniških letal, 1. marca 1945. Mestne oblasti so bile tedaj v rokah nacistične Nemčije. Akcija zaveznikov tistega dne je bila uperjena k uničenju železniške infrastrukture na Jesenicah. Ker pa se je že bližal konec vojne, je bil cilj zaveznikov tudi demoralizirati prebivalstvo in tako vse bolj lomiti odpor tretjega rajha ter ga prisiliti h kapitulaciji. Ker so bombniki leteli zelo visoko (3000 – 4000 m), so povzročili veliko nepotrebne škode na civilnih objektih in veliko žrtev med civilnim prebivalstvom.
Bombardiranje naj bi steklo v dveh valovih. Prvi se naj bi zgodil okoli 13.15 ure, drugi okoli 14.00. Največ bomb je padlo okrog železniške postaje in na črti od bivše gostilne Peklar (danes Titova 18) do župnijske cerkve. Takole je petdeset let po napadu, 1. 3. 1995 na Radiu Triglav pripovedoval Cena Valentar:
»Letala so po bombardiranju naredila krog in se izgubila za Mežaklo. Čez dobre pol ure so priletela še druga. Ko smo šli po bombardiranju po mestu, kjer se je valil gost dim, sem videl, kako so sorodniki iskali svojce med ruševinami. Nikoli ne bom pozabil, kako so vse tri Žvanove otroke dali v eno krsto…«.
Gosposvetska cesta po napadu (fototeka GMJ)
Mesto se je znašlo v ruševinah. V nekaj sekundah so bombe uničile veliko hiš pa tudi pobočje pod Mirco. Lijaki eksplodiranih bomb so še vidni v bližini gostilne Erlah ob cesti v Planino pod Golico. Točno število žrtev zaradi velikega števila tujcev na Jesenicah ni znano. Domačin Tone Konobelj takole povzema pismo Zmage Trojar z dne 19. 3. 1945:
»Po različnih virih, predvsem takratnih časopisov, je bilo od 107 do 127 mrtvih, vendar je bilo število zagotovo večje, saj je veliko ranjenih umrlo za posledicami poškodb (okoli 100 težko in 60 lažje ranjenih)«.
Okupator je takoj mobiliziral prebivalstvo in vse občinske gasilske in reševalne enote pri reševanju ponesrečencev in odstranjevanju ruševin. V obnovo porušenih Jesenic so se vključile tudi ženske in otroci. Fotografija prikazuje ruševine na območju današnjega parka. Pred napadom sta na tem mestu stali hiša pri Vovku (starejše ime pri Gregorjevcu) in kavarna Pariz. Kot je vidno na sliki v ozadju, je od slednje ostala le polovica hiše.
Kolarjev park, ok. 1950 (S. Smolej, fototeka GMJ)
Mesto je zaradi bombardiranja popolnoma spremenilo svojo podobo. Domačini, ki so ostali brez strehe nad glavo, so se morali odseliti v bližnje kraje, denimo v Bohinj, Kranjsko Goro, Žirovnico, na Dovje in Bled. Po vojni se je začela obnova Jesenic. Na mestu porušenih hiš so zrasle stolpnice, večina prvotnih stavb je bila prezidanih. Začrtane pa so bile tudi nove urbanistične ureditve. V sklopu ene takšnih je bil, na območju takratne Gosposvetske ceste, v začetku petdesetih let urejen Kolarjev park. Imenuje se po takratnemu predsedniku skupščine Občine Jesenice Matevžu Kolarju, ki ga je dal postaviti. Park je s stopnicami in ograjo nivojsko razdeljen in se prilega strmemu vznožju Mirce. Nasproti njegovega vhoda vodijo železna vrata v zaklonišče.
Kolofon:
Projekt: Spomini starih Jesenic
Financiranje: Občina Jesenice
Izvedba: Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, Gornjesavski muzej Jesenice
Lektura in prevod: TellUs, Maja Viher s.p.
Oblikovanje in obdelava fotografij: Jamaja, Maja Rostohar s.p.
Jesenice, 2021
